Povej mi, kaj bereš…
… in povem ti, kdo si. Resno. Glede na to, da je čas knjižnega sejma, največjega tovrstnega dogodka pri nas, se splača kako dodatno besedo posvetiti knjigam. No, ne splača, to je preveč kapitalistično/pridobitniško. Spodobi se kako dodatno besedo posvetiti knjigam.
Predvčerajšnjim sem se brez pretiranih pričakovanj napotila v Cankarjev dom, da obiščem ta prestižni dogodek. Sicer vse lepo in prav, ampak okrog šestih popoldne je bila tretjina stojnic že zalepljena s trakom, ki močno sliči na onega iz CSI. In to ne samo kake male zadevščine, ampak tudi nekatere večje založbe. Poleg tega so se v srednjem nadstropju mimo mene skoraj s svetlobno hitrostjo smukali natakarji, ki so v umetelne strukture kozarcev nalivali vino in nosili mimo lačnih in utrujenih obiskovalcev in še bolj lačnih in utrujenih predstavnikov založb tone francoskih rogljičkov. Vsi skupaj smo bili malo zmedeni: vsem so se cedile sline, po rogljičkih in po vinu, vendar smo se nekako ritensko umikali, ne popolnoma zavedajoč se, komu je tisto namenjeno. Zdelo se je utopično, da bi bilo namenjeno nam in samo čakala sem, kdaj se bodo iz kake skrivne, v zlato in brokat potopljene dvorane vsuli elitni gostje, ki bodo vredni konzumacije tolikšnih dobrin.
No, okrog sedmih nisem mogla več čakat, zato sem odšla ven in si v bližnji pekarni kupila en francoski rogljiček. Ko sem pomirila lačne oči, sem lahko začela ponovno razmišljati o knjigah. In o sejmu. Kaj sploh ponuja? In kaj beremo? Kdo smo, posledično?
Knjižni sejem je svet v malem. Obstjajajo elitistične založbe in knjige. Knjige, ki stanejo krepko čez 100 eur, čeprav se njihova vsebina lahko dobi tudi v kakem paperbacku, ki je vreden 3 eur. In obstajajo malo cenejše, a še vedno dokaj drage knjige, nekakšen srednji višji razred, ki na tem sejmu koketira s srednje srednjim razredom preko nespregledljivih znižanj (recimo Pasternakov Dr. Živago je znižan kar za 50% in stane le skromnih 20 eur namesto siceršnjih 40 - da ne bo kdo rekel, da velike založbe ne ponujajo znižanj). Potem je tu morje raznoraznih knjig, ki izgledajo poceni, a na koncu ugotoviš, da si kupil nekaj, kar sploh ne potrebuješ, le zato, ker je stalo 5 eur. Vendar cena ni edini prerez tega večdimenzijskega dogodka. Obstajajo tudi založbe, kamor le tu in tam zaide kak človek, a tisti, ki pridejo tja, vedo, kaj iščejo. Kontaktna oseba je navadno prijazna in vljudna. Potem so tu religiozne založbe, iz katerih ljudje v notranjosti motrijo vsak tvoj korak in pogled, če se le približaš. Rahlo zoprno. Vmes je milijon majhnih šarlatanskih zadevic, založenih z okultnimi zadevami, NLP-ji in misterioznimi pojavi. Takih se rajši izognem v velikem loku. Potem so velike, znane založbe; v nekaterih so prodajalci prijazni, v drugih pa neprimerljivo ošabni, kot da jih ime njihove založbe oprosti vsake prijaznosti. In potem so tu še tiste majhne založbice, ki so skrite očem malomarnega človeka. Kjer vedno najdeš kaj zanimivega. Kamor se vračaš, preko večih dni. Ker presenečajo, vsako leto znova. Kjer se lahko mirne duše ustaviš in pogovoriš s prodajalcem, ne da bi tvoja ušesa žalilo kokodakanje kakšne izmed ljubljanskih afen, ki misli, da je posebna božja odposlanka za prosvetljevanje neberočega ljudstva.
Kupila sem si Smrt v Benetkah Thomasa Manna (3 eur), Hudičev slovarček ( 2 eur), Obe kraljestvi Vinka Ošlaka (8,11 eur) in, moram priznati, razmišljam tudi o Doktorju Živagu. In o eni pesniški zbirki. Samo tako, če bo koga zanimalo, kdo sem jaz.
Zapisal-a Marija v 29.11.2007 ob 14:34 pod dogodekVMestuGogi
[...] je nakupila cel kup knjig, Delavec je pripravil krajši videoposnetek, marijav pa poročilo iz - kot pravi - sveta v [...]
Pingback avtor Tedenski pregled književnih novic (1) « Izbris - svet med platnicami — 2.12.2007 @ 10:27