Kaj lahko melanholik da svetu?
Poleg svojega jamranja, jasno. Kolerik je elektrarna, kjer naspidirane turbine meljejo diamante v moko, včasih tudi proizvajajo žajfnico za beljenje kože. Sangvinik je križanec med metuljčkom in harmoniko, ki med ignoranco do gravitacije naključno preskakuje iz cveta na cvet v ritmu lambade. Njega je lepo samo gledat. Flegmatik je lahek, neškodljiv, nestresen, tiramisu brez salmonele. Njegova dodana vrednost je v odsotnosti mozganja o pojmu vrednosti. In mi, melanholiki?
Mi smo težki kot nakovala. Padamo, padamo, dokler ne pademo na tla, naredimo okrog sebe udrtino s polmerom 200 metrov, ki ga hodijo semiznanstveniki opazovat v skafandrih, opremeljenih z gajgerjevimi števci in gpsom. Navkljub konstantnemu privlaku se vsi sprašujejo: kaj to sploh prida svetu? Luknja je luknja; ni dodatek, ni prebitek, ni presežek, primankljaj je, odgriz, nič, ki je nastal s posesanjem nečesa pod poveljstvom podtlaka.
Melanholik gradi vse izključno na svoji obliki. Luknja ne more imeti vsebine, tudi če bi jo imela, bi bila ta ves čas ista, zaradi tega oguljena, zaradi tega naluknjana, bržkone požrta od moljev, torej trikrat naluknjana vsebina, kar je zelo blizu brez. Tako ostane oblika, nedvoumno vrečasta, prilagojena za ulov naključnih mimoidočih, ki jih je privleklo preblizu. Oblika, ki je umetelna, dodelana, okrancana, a nenačičkana, oblika, ki se ves čas lahko ukvarja le sama s sabo, z vsebino se itak ne more, smo že ugotovili, da je ni, tako oblika postane naenkrat tudi vsebina, kar melanholika lahko navda še z večjo melanholijo. Tako se luknja poglobi in nastane prostor za nove vzorce oblike.
Melanholiki rastemo v svoji brezvsebinskosti in tako večamo tudi za eno dimenzijo bolj skopo platno oblike. Mi smo tisti, ki svetu dajemo iluzijo estetike.
Zapisal-a Marija v 14.04.2008 ob 16:28 pod zeloMojeMisli
).
Koleriki, prosim vsaj približno poravnajte svoje sinusne krivulje s krivuljami drugimi, pa vas bom(o) imeli(-a) radi(-a). Saj vas imam(o) že zdaj, ampak… 
Je pa res, da se pragmatizma otepam z vsemi štirimi. V deželi mutcev se mi ne zdi zabavno, pa če bi delali rakete, hitrejše od svetlobe. Hehe, to me na neko okolje spominja… 
Kot sangvinično flegmatična ne vidim tukaj nobenega problema, in sem že tako pozabila kaj sem pravzaprav hotela napisat
Vsak po svoje, in nihče brez vsebine. Brez melanholikov bi bilo vse samo površinsko.. in prav je da so luknje, ki so velikokrat zelo opažene
komentar avtor Zvita T.v. — 14.04.2008 @ 16:52