MaryLand

Red&Kaos

Samo povprecnezi potrebujejo red; geniji obvladujemo kaos.

Najprej sem verjela, da je to res. Nato sem vse skupaj zanikala. Potem sem spet zacela verjeti v pravilnost te izjave, le da sem jo skromno pretvorila v Samo povprecnezi potrebujemo red; geniji obvladujejo kaos. Zdaj mi je popolnoma vseeno. Ni vsak kaos enak in ne vsak red isti. Kak kaos ima tudi smer, kao os, in ni vsak red uredu.

Zadnje dni prezivljam v Svici, na obisku pri eni mojih najdrazjih. V Svici imajo red, tak uredu red. Ne gre za posiljenost k reglcem, ki jo radi opazimo v bucnih okraskih nasih severnih sosedov, ampak preprosto za visjo stopnjo samoorganizacije. Mutacija neznosne lahkosti bivanja v ozavesceno eksistenco, klepet ob kosilu, medtem ko se posoda napol sama pomije, miza sama pobrise, kofetkanje, ki vzame ure, a pusti se dovolj casa za vse ostale zanimivosti, vse jasno, tekoce, fluidno, ampak naravno, neumetno. Vse svoje cutnice sem na stezaj odprla za vecjo dovzetnost tega zanimivega nacina zivljenja, v upanju, da se mi bo kaj pripelo na kako sinapso.

Tolikokrat ne verjamem, da imam lahko oboje - spontanost in efektivnost, samozadostnost in ljubezen, ustvarjalnost in financni blagoslov, socialno mrezo ter individualisticni fotelj s kozarckom viskija in dobro knjigo. Ampak ravno taki trenutki, kjer se me dotakne sinteza navideznih nasprotij, so temelji in vogelni kamni nove vere. Lahko imam oboje, vse troje, cetvero, petero, nesteto, vse lahko imam, ker mej v resnici ni, kakor tudi ne ostro definiranih nasprotij. So le iluzorne projekcije, kamor se zacementiramo z naso lastno neupogljivostjo, v prepricanju, da nas oklepanje k enemu polu dobro definira, nam daje identiteto. Toda identiteta v pravem pomenu besede, Identiteta, ni zgrajena na nalepkah, ki tekom let bledijo in se obrabljajo. Identiteta je skromna gospa. Zadostuje ji zavest o zivosti.

Tako te dni postajam lahka, puscam razlicnim smerem vetra, da me nosijo levo, desno, naprej, nazaj, gor, dol, v jutri, v vceraj. Cutim spokojnost laboda, ki ustvarja stozcaste valovcke na mirni gladini pod pravljicnim gradom, obenem pa cutim divje financne brzice nedalec stran, konkretnost politicnih trenj nedalec in dalec in dotik dihjemajoce abstrakcije umetnosti, ki jo lahko ustvari le clovek. Vse to cutim in se vec. Red in kaos, kaos in red, vmes pa kriticna tocka samoorganizacije, ki daje zalet v nove prostore. Lepo je biti atraktor zivljenja.