Garderoba poznanstev
Komentiraj
Objavil/a Marija 19.06.2008 ob 16:30 ob 16:30 pod mojeMisli
Nič ni lepšega kot prestaviti poletno garderobo na dosegljiva mesta polic v omari, debele in težke zimske plašče pa potisniti v ozadje. Zadnje dni sem se že spraševala, če je bila rošada smiselna, potem pa je današnji dan pritisnil pečat nanjo: Poletje. In to celo par dni pred koledarskim začetkom.
Ko sem kape, rokavice, šale in debele rute zlagala v škatlo nekam daleč zadaj, sem se spomnila na številna poznanstva, ki sem jih tudi zložila daleč zadaj. Nekatera so bila preveč trendovska in so se izpela z naslednjo sezono; druga so načeli molji, tretja so se razparala sama od sebe, četrta mi pravzaprav nikoli niso bila všeč. Cela klobka kompliciranih vzorcev na težki podlagi. In kljub temu nastopijo trenutki, ko si vzamem čas in še pomerim kakega od njih, nekoliko za spomin, nekoliko v opomin, zakaj so pravzaprav končali nekje daleč zadaj. Ljudje pridejo in gredo. Edino ti ostajaš vedno s sabo. Zakaj bi cele večere krpal naluknjane nogavice, ki nikoli več ne bodo cele? Pokrpaš jih enkrat, dvakrat, ampak ko se trmasto raztrgajo desetič… naj počivajo v miru.
Kajti vedno znova pride poletje in lahkost novih začetkov. Vedno znova pridejo novi ljudje, sveža, neumazana poznanstva, nekdo, ki se mu ne bo treba opravičevati za grehe izpred petih let. Večina jih sicer tudi mine, kot slamnik, ki ga kupiš na morju in ga nosiš z vso navihanostjo, ko pa prideš domov, se zresniš in polt začne bledeti, slamnik konča daleč zadaj. Ampak včasih kaj ostane. Mogoče ogrlica, uhani, sandali? Nekaj, kar pridobi posebno mesto v omari, predalu ali na polici, nekaj kar rad pogledaš, če že ne oblečeš, vsak dan znova.
Tako zadnje čase spoznavam veliko novih ljudi. Nasmehnem se, popravim si lase za uho, stisnem roko ravno prav močno (saj veste, nihče ne mara mrtvih rib) in rečem: Marija. Me veseli. Spustim se v kramljanje o čemerkoli, knjigah, glasbi, življenju, uživam v neobvezujočih trenutkih, ki so tako lahkotni ravno zato, ker jim ni treba biti nič posebnega. Če bodo minili kot piš vetra, ki se je igral v listih krošnje nad našimi kavami, bodo pač minili. Za nekaj ur so mi razmršali lase in to naj bo dovolj. Zaenkrat.
Seveda pa so tu še najbolj zguljene obleke, razpadle torbice in čevlji z nekoliko odlimanimi stranicami, ki jih nosim vsak dan in kar naprej. Ampak, glej ga zlomka, z vsakim dnem se bolj prilegajo in nikoli se zares ne raztrgajo. Najbrž so iz kake metafizične tkanine.
Vse narboljše itd.
Hvala! Častim… čimprej.
poseben dan? saj velja, če se šlepam? vse naj, naj… in kakšen odklon, da bo ostalo bolj prišlo do izraza.
ne, da bi se slinil zaradi pijače…
Lan, velja, velja… Pa hvala.
Lej jo lej jo, klub vsem interfejsom in spejsom, bukom in čukom sem spregledala ta pomemben podatek…
Ne bom rekla, naj se cedita sam med in mleko, ker človek od takšnih stvari dobi sladkorno, tega ti pa ne privoščim. Prav tako ti ne želim tisoč let, ampak točno toliko, kot si jih boš sama želela. Ne bom ti poslala rož, ker niti ne vem kam, dobiš pa eno čepico za pomlad in za čez poletje, morda bo dovolj trpežna še za jesen in za resnično kakšno kepico zmrzline v teh vročih dneh. Čepica ni nič posebnega, je majhna in tišči, včasih se sama pozabi na kakšni klopi ali v kakšno torbi, včasih zaide z vetrom, a se vrača nazaj… Ne želim ti princev, ker so dolgočasni in ne želim ti bogastva, ker ga že imaš. Ne želim ti modrosti, ker ta sama pride in ne želim ti pomanjkanja besed, ker bi potem mi ostali živeli v pomanjkanju. Želim ti topel zimski plašč, nepremočljivo jesensko jakno, tople čevlje in šal za dni, ko pade razpoloženje pod minus. Želim ti dovolj pisanih in enosezonskih stvari, da bo vsako leto nekoliko drugačno…
Tudi jaz se ne slinim zaradi pijače. Za sladoled bi se še
Hej, hvala za ljubko voščilo. Sladoled bo.
Ni kaj hvalit
Velja glede zmrzline… 
Vedno so mi bili pri srcu sezonski klobuki, ki klasično elegantno pristojijo in nikoli, resnično nikoli ne padejo iz trenda. Ki redko mršijo lase, a vseeno pustijo vtis.
Vse najlepše.
Hvala. Če tudi tebi obljubim sladoled ali pivo, prideš s sezonskim klobukom?
Seveda. Ker se tovrsten klobuk s pivom idealno prilega.
Te držim za besedo!