Strici so mi povedali…
V soboto so v Prekmurju odprli spominsko sobo Mišku Kranjcu. Čeprav ni ravno eden mojih najljubših pisateljev, pa si tokrat od njega sposojam naslov romana, kajti ta naslov dobro popiše moje videnje trenutne politične slike pri nas. Rada bi rekla, da si ga sposojam z veseljem, ampak veselja pač ni niti za vzorec. Torej si ga sposojam z žalostjo, mogoče celo z grenkobo.
Da je slovenski narod polariziran levo/desno ni nič neobičajnega. Tudi vsi drugi narodi so, morda so smeri malo drugače definirane, polarizacija pa je neizpodbitna. Neobičajno je to, da še vedno ne moremo in ne moremo pokopati nekaterih okostnjakov. Koliko let se bo še vlekla ta stendhalovska rapsodija? Človek bi si mislil, da bo počasi odmrla z nosilci, vsaj s predstavniki svoje vrste. Napaka. Resistna je bolj kot plevel, zdi se, da je defundirala direktno v DNK in modificirala genski zapis vsakega Slovenca. No, ne čisto vsakega, ampak vsaj tistih, ki govorijo. Ne morem se namreč odločiti: ali neopredeljenih ni ali pa samo (modro?) molčijo.
Levi sovražijo RKC, ki je kar metafora za desnico. Očitki: Janezi Očkoni, pedofili, vitezi malteškega reda, če ste pa bolj slaboumne narave, pa pridajte še kaj iz Da Vincijeve šifre, kak Opus Dei recimo. Prekletstvo, ki se skriva pod navidezno svetostjo? Desni sovražijo ideje komunizma, ki jih brez kritike izomorfno prenašajo 60 let gor in dol (pač.. onih 45 in 12 ali nekaj takega podlage). Očitki: Kučanov klan, kontrola medijev, pranje možgan, goli otok in povojni poboji. Če ste bolj slaboumne narave, samo zlorabite rdečo na vsak možen način. Neprestana špijonaža, ki se skriva pod spontanostjo?
Jaz sem hodila k verouku in k maši. Nikoli me niso spolno zlorabljali ali mi govorili, kako naj razmišljam. Noja, rekli so, da je American beauty film z dekadentnimi vrednotami. Nisem se strinjala z njimi. Obenem pa so mi povedali tudi za vso esenco Michelangelovega Davida, ozadje Wildejeve Salome in za Visoko pesem. Podučili so me o temeljih, na katerih hočemo ali nočemo sloni naša zahodna umetnost, neposredno ali posredno. In to je spoznanje, tako prepredeno s čisto estetiko, da se je moja mini dogmatska vojna zdela ob njem zgolj piš vetra.
Zato me zaboli in zbode, ko namerno prezremo in ščasoma nujno tudi namerno preziramo vso lepoto in milino ustvarjenega, ker smo preveč zaposleni s hranjenjem starih okostnjakov, z vojno rdečečrnega. Za koga se sploh borimo? Za svoje ideale ali za tisto, kar so nam pred dolgimi desetletji povedali strici, ki pa so, za razliko od okostnjakov, vendarle dočakali mir v zemlji?
Zapisal-a Marija v 17.09.2008 ob 20:11 pod Slovenija&svet
(ceprav nujno ni, seveda). Lastna glava je veliko vredna, tako veliko, da zveni ze malo zlajnano. Geni pa… so pomembni. Nekaterim koristijo, drugim skodijo. 
(spolno zlorabljajo samo lušne press)
Ne, sej ne. Naredimo eno nesramno analizo levih in desnih.
Desni: Radi požirajo neumnosti, ki jih izvrže avtoriteta, in ne preverijo sami. Nekoliko površinski, navajeni svojega malega, udobnega sveta, ogorčeni, ko bi se morali potruditi, da bi bilo lepo še komu drugemu. Pogosto politično energični v smrtnem strahu, da bi se njihov udobni, mali svet spremenil. Menijo, da je parlament sredstvo za uveljavljanje vladne politike.
Levi: Silijo delovne, da podpirajo nedelovne, češ da bodo slednji že spoznali, da jim je v interesu, da tudi sami postanejo delovni. Hipijevsko tolerantni do deviacij in deviantnežev. Pogosto globoki v razmišljanju in apatični v dejanjih. Energičnost desnih jim apatijo še poglablja. Menijo, da je parlament kraj, kjer se poskuša doseči konsenz in kjer se ne da nikoli nič zares zmeniti.
O RKC ne bomo izgubljali besed. Lahko rečemo kakšno splošno čez velike, zelo bogate, avtoritarne organizacije.
O komunistih (levih, ko še niso bili apatični) in partiji ne bomo izgubljali besed. Lahko rečemo kakšno splošno čez velike, zelo bogate, avtoritarne organizacije.
Mogoče bi lahko kaj povedali o sodelovanju nepolitičnih organizacij pri oblikovanju družbe in družbenega življenja. O pestrosti, ki jo prinese različnost, o poštenih politikih in lesenih štedilnikih.
komentar avtor v — 18.09.2008 @ 10:46