MaryLand

Dialog

Bodi previdna. Sledijo ti.
Smehljam se, z rezervo.
Kdo mi sledi?
Ne vem, kdo je, vem samo, da ti sledi. Pazi, kaj govoriš.
Zakaj bi kdo sledil meni? Jaz sem nihče.
Za nekoga nisi nihče.
In kaj bi ta nekdo imel od mojih besed? Bi me ovadil, ugrabil, onemogočil?
Razumel bi te. Potem bi te izkoristil.
Zakaj bi me izkoristil nekdo, ki bi me razumel?
Razumevanje je past; vedno razumeš zase, nikoli za drugega.
Že, toda - zakaj bi me izkoristil?
Vsi izkoriščamo. V naši naravi je.
Potem je moj zasledovalec slehernik. Tudi ti.
Tudi jaz.
Me zdaj izkoriščaš?
Seveda te izkoriščam. Silim te v misli, ki jih želim slišati od tebe.
Jaz torej nimam nobene besede pri tej debati?
Nobene.
Potem bom tiho.
Kadiva in gledava predse, jaz se igram z vžigalnikom. Minejo minute.
Zatekaš se v tišino, naposled reče.
Imam izbiro?
Objektivno ne; odvisno je le, kaj tebi krajša agonijo.
Navadila sem se molčati.
Ti to ustreza?
Ne. Ja. Ne vem, včasih.
Zakaj ne govoriš, kadar bi rada govorila?
Bojim se, da bom izpadla neumna.
Tišina te dela pametnejšo?
Tišina mi ustvarja občutek, da sem pametnejša.
Si želiš imeti občutek, da si pametnejša?
Želim si imeti občutek, da sem pametna.
Še vedno?
Še vedno.
Patetična si.
Ti pa si glup in nesramen.
Meni je mar.
Tebi je mar edino zate. Izkoriščanje, se spomniš?
Seveda mi je mar edino zame, ti pa si sredstvo, s katerim dosegam uspeh.
Haha, človeček, ki si z domnevno iskrenostjo krepi ponos.
Zdaj si ti nesramna.
Seveda sem, izzval si me.
Pustila si se izzvati.
Naj uganem: izkoriščaš me spet, kajne?
Tako je.
Mislim, da si bolan. V glavi.

 

Zapisal-a Marija v 19.10.2008 ob 17:07 pod mojeMisli, zeloMojeMisli