Pol treh, pol treh -
Objavil/a Marija 21.04.2008 ob 02:54 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje, zeloMojeMisli | 4 komentarjev
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Asociacije so take kot IP naslovi: nekatere so fiksne, nekatere dinamične. Sestavljene iz osnovnih gradnikov, ki so skupni vsem, a pravo zaporedje in nekaj pik vendarle daje nezamenljivo identiteto. Pol treh je ura, ki me vedno asociira na Župančiča in žeblje. [...]
Pomlad. Pesem. Pasijon. Prijatelji.
Objavil/a Marija 21.03.2008 ob 18:45 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje, mojeMisli | 10 komentarjev
Danes ni poseben dan. Trikrat poseben dan je. Toliko posebnega moram doživet, da je moj notranji svet nekoliko vzdražen, skoraj živčen. Preveč vtisov je, preveč spominov. Nekaj te dražnosti moram iztisniti iz sebe, kot zobno pasto na ščetko, in divje poščetkati to, kar je še ostalo od tega dneva, teh 6 ur.
Prvi pomladni dan. Koledarsko. [...]
Beri naprej ...Prazne misli imam…
Objavil/a Marija 22.02.2008 ob 14:43 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje | 7 komentarjev
… ko se silim k domnevno nujnemu. No, včasih pa so tudi prazne misli pražnje.
“Habe nun, ach! Philosophie,
Juristerei und Medicin,
Und leider auch Theologie!
Durchaus studirt, mit heißem Bemühn.
Da steh’ ich nun, ich armer Thor!
Und bin so klug als wie zuvor.”
Faust I, Vers 354
Jagababa
Objavil/a Marija 22.02.2008 ob 00:19 - Zapisano pod dogodekVMestuGogi, maloSposojeneIdeje | 1 komentar
Videla sem predstavo, slišala sem glasove nastopajočih in slišala sem Daneta Zajca, kako škreblja po papirju, morda po pisalnem stroju, morda celo po računalnški tipkovnici - to ni važno. Slišala sem ga in jih. Zdaj je v moji glavi polno glasov. Ne morem biti tiho, ven morajo, kajti tisto, kar se ne rodi, se splavi, [...]
Beri naprej ...A tribute to the unknown soldier
Objavil/a Marija 27.01.2008 ob 22:52 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje | Komentiraj
Well, show me the way
to the next whiskey bar
When you’re strange
No one remembers your name
Hey, all you people that tryin’ to sleep
I’m out to make it with my midnight dream
Before you slip into unconsciousness
I’d like to have another kiss.
Come on, come on, come on, come on
Now touch me, baby,
Love me two times
I’m goin’ away
Try now [...]
Osnovnošolske sojenice
Objavil/a Marija 16.01.2008 ob 21:50 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje, zeloMojeMisli | Komentiraj
Zbolevam. Prihaja poseben čas. Tisti, ki se ne meri z nihaji ure, s polzenjem peska. Ta čas se meri v mislih, mislih, ki so elastične in še najbolj spominjajo na proteine. 4x so zavite, okrog sebe, okrog sebe, okrog sebe in okrog sebe.
Vkopala sem se v horizontalo. Čelo mi malo gori, a še ni kritično. [...]
Get a grip!
Objavil/a Marija 9.01.2008 ob 01:08 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje | 14 komentarjev
People hate sissies.
No one’s ever gonna shag you if you cry all the time.
Tako res, da boli dvojno.
5 mojih naljubših skuštrancev
Objavil/a Marija 27.12.2007 ob 17:55 - Zapisano pod hecnarije, maloSposojeneIdeje | 2 komentarjev
The wit is in the hair.
Najljubši izdelek: Posebna teorija relativnosti (splošne ne razumem)
Najljubši citat: “Imagination is more important than knowledge.”
Najbolj ustreljen kozel: “God does not play dice.”
Najljubši izdelek: Blonde on blonde
Najljubši citat: “I consider myself a poet first and a musician second. I live like a poet and I’ll die like a poet.”
Najbolj posrečeno izbran [...]
Muzeji
Objavil/a Marija 8.12.2007 ob 00:52 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje | Komentiraj
Zelo rada se potepam po muzejih. To so bolj ali manj bridko spoznali vsi, ki so z menoj kdaj kam šli. Ko sem nekje in se zavedam, da sem tako blizu originala, ki bi ga rada videla, me nič ne ustavi. Je ni lakote, žeje, utrujenosti. Ga ni glavobola.Najpomembnejši vtisi (bodisi zaradi lastne slave, [...]
Beri naprej ...Spet prvi
Objavil/a Marija 27.11.2007 ob 21:06 - Zapisano pod maloSposojeneIdeje | Komentiraj
Spomnim se pesmice (avtorja pa ne) iz osnovne šole: Prvi korak
Prvi korak,
ki ga narediš, je takrat,
ko zamižiš in stopiš čez prag.
Prvi korak je tudi takrat,
ko vidiš,
da so stvari drugačne,
kot si mislil ti.
Prvi korak je najtežji
in se kar naprej ponavlja.
Vedno je kakšna prepreka,
ki te neprestano ustavlja.
Narediš prvi korak
in že vidiš,
da je naslednji spet prvi,
kot da si [...]
